Želja, da naredim izpit za čoln je bila vedno večja
Ničesar nisem vedela, le to, da je izpit za čoln moja želja, ki je nikakor ne morem pozabiti. No, lahko bi rekla, ko pridejo zimski meseci in sem daleč stran od morja, kjer me zajame val službe in drugih skrbi, takrat za kratek čas pozabim na izpit za čoln, a takoj, ko se temperature dvignejo, ko vidim prvo plovilo, ki se pelje proti morju, se želja še kako vrne.
Tokrat sem si dovolila iti naprej, začela sem se spraševati:
- Kje bi delala izpit za čoln?
- Komu zaupati?
- Koliko stane?
Na vsa ta vprašanja sem želela odgovor in se odločila, da se pozanimam. Saj veste kako gre potem naprej, če se enkrat že začnete ukvarjati z tem, potem si vedno bližje in ko sem našla vse potrebne informacije, nisem mogla več nazaj, kajti zajel me je ta val, pošiljali so mi ponudbe in ko sem gledala te liste na mizi, nisem mogla več, da se enostavno nisem prijavila za izpit za čoln, ker sem si to vedno želela. Seveda, ker nisem bila preveč tehnični tip, me je pošteno skrbelo, kako bom jaz to zmogla, kako bom vse skupaj razumela, ali bom obupala, ko kaj ne bom znala. Poklicala sem prijatelja, ko sem prebirala literaturo in ga prosila, če mi pri določenih stvareh pomaga. Tako sem zvozila do konca, izpit za čoln imam v roki.
Ni bilo težko, le voljo moraš imeti, kaj bom sedaj naprej ne vem, kajti potrebujem denar, da bi si lahko privoščila kakšno manjše plovilo, pa še to bi mi mogel nekdo pomagati, kajti ne predstavljam si, da bi mogla vse to sama. Čas bo prinesel svoje, jaz izpit za čoln imam, kaj pa bo sledilo, pa pustimo času čas. Seveda pa so želje imeti svoje plovilo, najboljše bi bilo, da bi spoznala fanta, ki bi imel iste želje.
…