Mislila sem, da sem odšla brez naglavne svetilke na kampiranje
Med pakiranjem za kampiranje sem ugotovila, da naglavne svetilke nikjer ni. Vse sem pregledala, odprla vse predale in omare, ampak svetilke ni. Sicer ne grem sama in vem, da bo zagotovo vsak imel svojo ter da naglavne svetilke ne bodo problem, ampak vseeno bi rada imela svojo, da si ne izposojam drugih.
Po nekaj dneh iskanja sem obupala, jutri gremo in bom enostavno šla brez svoje naglavne svetilke, pa naj bo, kar bo. Odšli smo že zelo zgodaj zjutraj, prijatelj je vozil. Jaz sem sedela zadaj in skupaj nas je bilo štiri. Odšli smo na lokacijo blizu nekega jezera čez mejo, vožnja do tja pa je bila dobri dve uri. Kljub temu da smo se zelo zabavali med vožnjo, sem imela konstantno v mislih, da nimam svoje naglavne svetilke in kako bom improvizirala pri stvareh, ki se bodo pojavile in bi jo potrebovala.
Čas je kar hitro minil, vožnja je bila prijetna in kmalu smo prispeli do lokacije. Bilo je še dopoldan, tako da smo imeli zelo veliko časa, da si vse v miru pripravimo do večera. Ker smo zajtrk pojedli na poti, sem, se nam s hrano na srečo ni tako zelo mudilo. Najprej smo postavili svoj velikanski šotor, ki je dovolj velik za to, da vsi štirje udobno spimo in imamo še en del za druženje, če bi bilo slabo vreme. S tem šotorom je ar nekaj dela, tako, da ta del postavljanja ni bil ravno hiter.
Dan je minil zelo prijetno in počasi se je začel večer, jaz pa sem se vedno bolj zavedala, da nimam svoje naglavne svetilke, ki vem, da jo bom v temi zelo potrebovala. Ampak nekako sem se znašla s svetlobo, ki jo nudi pametna ura tako, da za silo bo.
Zjutraj sem se zbudila s čudnim občutkom v spalni vreči, ker sem z nogami zatipala, da je nekaj notri. Ker sem čutila, da je neki predmet, se nisem ustrašila. Ko pa sem se uspela potegniti iz vreče, kar je bilo tam, pa sem se zelo razveselila svoje naglavne svetilke, ki je bila očitno ves čas tam.…