Hiperpigmentacije so posledica povečane tvorbe melanina in njegove nepravilne distribucije, kar se odraža v neenakomernem obarvanju kože. Takšni temni madeži se lahko pojavijo na obrazu, vratu, dekolteju ali hrbtiščih rok in so za posameznika lahko velika psihična obremenitev.
Melanin je naravni pigment, ki daje naši koži, lasem in očem barvo. Ima pa tudi zaščitno funkcijo pred UV žarki. Nastaja v posebnih celicah melanocitih, ki so z dendriti povezane z vrhnjimi plastmi kože in na ta način potuje do sosednjih celic. Kadar je njegova tvorba motena, pride do hiperpigmentacije, ki pa je sicer neškodljiva.
Katere oblike hiperpigmentacij poznamo?
Danes poznamo različne oblike hiperpigmentacij. Pri vseh običajno prihaja do potemnelih madežev na koži, ki je na ta način neenakomerno obarvana. Med najbolj pogostimi so zagotovo starostne pege, ki so posledica povečane izpostavljenosti soncu, zato jih najpogosteje najdemo na obrazu, rokah, dlaneh ali dekolteju.
Večji madeži hiperpigmentacije na obrazu so značilni za melazmo. Ta lahko prizadene oba spola in je posledica hormonskih sprememb. Ne smemo pa pozabiti še na postvnetno hiperpigmentacijo, ki se najpogosteje pojavi na mestu, kjer se poškodba kože ali rana zaceli, zelo pogosta pa je tudi pri vseh tistih, ki imajo težave z aknami.
Kaj lahko dodatno sproži prekomerno pigmentacijo kože?
Omenili smo že, da je glavni razlog za hiperpigmentacijo povečana tvorba melanina, ki jo lahko sprožijo mnogi dejavniki. Med najpomembnejšimi je prekomerna izpostavljenost soncu, ki zmoti običajen proces tvorbe melanina, to pa se odraža v temnejših madežih na koži.
Na tvorbo melanina vplivajo tudi hormonske spremembe, zato ni nič presenetljivega, da so hiperpigmentacije stranski učinek določenih hormonskih terapij. Obarvanje kože pa je izrazitejše tudi z večjo starostjo, v primeru pogostejših kožnih vnetij in ob uživanju določenih zdravil. Znano je, da so pri ljudeh, ki imajo temnejšo kožo, prav tako izrazitejši znaki hiperpigmentacije.