Mesec: oktober 2018

Vozniški izpit mi je prinesel svobodo

Življenje teče po določenih tirnicah, ko hodimo v osnovno in srednjo šolo, ko pa enkrat dopolnimo 18 let, se nam življenje začne kar hitro spreminjati. Takrat lahko opravimo vozniški izpit, izberemo pravi ali napačni študij, gremo v službo ali pa imamo resnega partnerja z katerim želimo živeti in si ustvariti družino. 

Meni se je svet odprl, ko sem naredila vozniški izpit in šla študirat v kraj daleč od doma. Tako sem se osamosvojila in dnevi so postali samo moji. Lahko rečem le hvala staršem, da sem lahko opravila vozniški izpit, da so mi dali to možnost, ker so mi ga v celoti plačali in mi kasneje tudi kupili avto. 

Po drugi strani se prav spominjam, kako težko sem šla od doma v svet, kajti bila sem vedno doma in vedno pripravljena pomagati staršem, bila sem plašna in nepripravljena za v svet. Lahko samo rečem, da sem bila rojena pod srečno zvezdo, da sem odšla od doma.

Takrat sem odrasla, takrat sem se odcepila, kajti prav vozniški izpit in faks sta mi prinesla življenje, ki se ga tako potrebovala in še sama nisem vedela, da ga potrebujem. Vedno, ko pa sem se vračala domov, sem to vedno znova spoznala, da je prav, da sem odšla, tako sem se izoblikovala, vozniški izpit pa me je naredil samozavestno, korajžno in samosvojo. V avtu sem uživala, ker sem imela vozniški izpit in avto, sem prav tako spoznala kakšno novo prijateljico in ljudi, nikoli mi ne bo žal, da sem šla od doma in vsak otrok, bi moral v svet, da vidi kdo sploh je in kakšno je življenje drugod.

Bilo bi mi težje, če ne bi imela vozniški izpit in avta, bila bi še kar odvisna od ljudi, tako pa sem z študijem resnično lahko zaživela življenje, ki ga še sama nisem prav poznala, da je pisano samo zame in mi prineslo srečo.…

Želim si botoks, da ne bi imela več gub

Življenje teče in vsako leto se to pozna na obrazu. Jaz moram priznati, da sem izgledala prav lepo do 38 leta, potem pa sem imela dve leti psihično naporno in odraz tega so moje gubice na obrazu. Vedno, ko se pogledam si zaželim botoks in sem hkrati jezna, da sem si to dovolila, krivim sebe, da nisem dovolj dala na sebe, da si nisem kupila dovolj kvalitetnih krem, da si nisem pogosteje mazala obraza in ga negovala pravilno.

Pa temu ravno ni tako. Sedaj vidim, da nisem mogla nič proti temu, enostavno se je moj obraz postaral, ker sem živela težko obdobje in ne morem nazaj, ne bodo mi pomagale kreme, ne bomo mi pomagale masaže, lahko si le privoščim botoks, da bo skril in zgladil moje gube.

Te gube, ki so nastale zaradi skrbi, žalosti, premalo časa, ki mogoče ne bi rabile priti, če bi moje življenje bilo bolj umirjeno, če bi bila bolj srečna, ampak ne smem obupati, kajti vem da je botoks rešitev, da bo moj obraz izgledal mlajše, da bom spet zadovoljna, ko se bom pogledala v ogledalo in da povrnem svoja izgubljena leta. To si  želim, da mi botoks naredi.

Pravijo, da gube moraš znati živeti in da naj bodo del tebe, to je tvoje življenje in vsaka guba, ti nekaj kar si preživela pove, vendar jaz jih nočem, ker nočem gledati gub, ki so nastale, ko nisem bila srečna, zato bo botoks poskrbel, da bo to obdobje zabrisal in da ga se ne bom več spominjala, kajti zakaj bi se spominjala slabih dni, ker bi me na to spomnile gube, če lahko botoks poskrbi, da bom sedaj naprej srečna in zadovoljna, to mi bo pričaralo nasmeh in moj obraz bo botoks zgladil in lahko bom samozavestno hodila okoli in skrila kakšno leto svojega težkega obdobja v življenju.…