Življenje gre skozi različna obdobja in vsako obdobje je posebej zaznamovano, ki nam ostane v spominu. Spomine imamo ohranjene v slikah, različnih dogodkih in nanje nas spominjajo tudi različne stvari.
Ena takih zanimivih stvari, ki nosijo s seboj zgodbo so tudi uhani, ki niso samo nakit ampak so tudi majhni simboli, ki nam govorijo različne zgodbe. Doma imam v nočni omarici šatuljico z modnimi dodatki, prstane, verižice in kar dosti uhanov. Za vsak par uhanov, ki jih vzamem v roke imam zgodbo in spomine na čase, ko sem jih dobila. Tako imam shranjene še vedno tiste prve uhane, ki sem jih dobila ob vstopu v prvi razred osnovne šole. Bili so zlati in v obliki okrogle rinke. Spomnim se, kako mi je stara mama sama preluknjala ušesa. Uporabila je trdo milo, ki ga je naslonila za uho in v roki je imela iglo, ki jo je razkužila v plamenu sveče. Spomnim se tistega dneva, kako sva stali pri oknu, da je bilo bolj svetlo in kako me je bolelo samo na enem ušesu. Naslednji uhani, ki sem jih uzrla v roke so bili ravno tako zlati vendar z rdečimi kamenčki. Te sem dobila od moje botre za darilo. V šatuljici je še nekaj uhanov, ki sem si jih že sama kupila v času šolanja.
Takrat so bili modni trendi veliki uhani iz različnih kovin in pogosto so se nosili samo v enem ušesu. Tudi za vse te uhane se spomnim kje sem jih kupila in s katerimi prijateljicami smo jih izbirale. Tudi sedaj nosim uhane, ki sem jih po večini dobila za darila od prijateljic. So različni manjši in veliki, nosim jih ob različnih priložnostih imam pa tudi take manjše primerne za vsak dan, taki, ki ne izstopajo preveč. Rada jih zamenjam odvisno kakšno frizuro si naredim tisti dan in vsakič ko si jih nadenem, se spomnim kako sem jih dobila in od koga.
Vedno podoživim dogodek in največkrat tudi tisti dan pokličem te prijateljice in z njimi poklepetam in jim povem, da me ta dan krasijo njihovi uhani, ki so mi jih prinesli v dar.